ZGODOVINA IN GOSPODARSKI POMEN KLAPAVIC

Klapavice so nabirali in gojili že stari narodi, in sicer Kitajci, Grki, Rimljani.  Predzgodovinska nahajališča klapavic so tudi na Hvaru, v bližini Šibenika in širšem področju kanala Malega Stona v ruševinah rimske Narone in v naselju Ošlje v stonskem primorju. Gojenje školjk se je zelo razširilo po drugi svetovni vojni v Ameriki, Aziji in Evropi. Školjkarstvo je bilo leta 1986 razvito v Šibeniškem kanalu, Limskem zalivu pri Rovinju, Pomeru pri Puli in v Piranskem ter Strunjanskem zalivu. Najbolj gospodarno je bilo gojenje ostrig in klapavic. Kot zanimivost naj povemo, da so v letu 1983 v celem svetu nabrali preko 1.700.000 ton ostrig in klapavic. Školjke, predvsem klapavice še danes gojijo zaradi pridobivanja kakovostne beljakovinske hrane.
Gojenje klapavice na lesenih kolih v Evropi je prvič omenjeno leta 1235. Gojenje te školjke je danes razširjeno po celotnem področju njene naravne prisotnosti. Tehnologije gojenja so različne glede na posamezno področje oziroma državo.
Konec 19. stoletja so bile izpopolnjene različne tehnike gojenja klapavic. Klapavica kot ne zelo drag vir beljakovin je torej postala zelo priljubljena jed v zahodni Evropi. Gojenje klapavice se je razširilo po vsem območju razširjenosti vrste, to je po vsej evropski obali, najprej po atlantski obali z užitno klapavico, potem pa po pirenejski obali in Sredozemlju s sredozemsko klapavico, ki se goji vse do Črnega morja.
V Sredozemlju torej gojijo sredozemsko klapavico (Mytilus galloprovincialis), na atlantski obali pa užitno klapavico (Mylitus edulis). Klapavica je tudi danes pomemben in poceni vir beljakovin.

Gojenje klapavic v Franciji (povzeto: Henigman U. Dokt. Delo, avtor: P. Goulletquer, IFREMER, Francija).

Gojenje klapavic v Franciji (povzeto: Henigman U. Dokt. Delo, avtor: P. Goulletquer, IFREMER, Francija).

Proizvodni ciklus užitne klapavice, povzeto po FAO.

Proizvodni ciklus užitne klapavice, povzeto po FAO.

Glavne države, proizvajalke sredozemske klapavice, FAO statistično poročilo 2006).

Glavne države, proizvajalke sredozemske klapavice, FAO statistično poročilo 2006).

Glavne države, proizvajalke užitne klapavice, FAO statistično poročilo 2006).

Glavne države, proizvajalke užitne klapavice, FAO statistično poročilo 2006).

 

Proizvodnja klapavic (podatek Evropske komisije, Ribištvo)

Nasploh moramo pri številkah o proizvodnji klapavic omeniti, da glavni proizvajalki Kitajska in Španija  večkrat sploh ne poročata FAO o svoji letni proizvodnji  oz. poročata kot nedefinirane vrste školjk. Tako npr. samo Galicija (glavna španska pokrajina za proizvodnjo užitne klapavice, mesto Vigo)  letno proizvede okrog 250.000 ton (večinoma mediteranske klapavice), Kitajska pa 450.000 ton.
Ne glede na morda včasih netočne statistične podatke, ki jih je potrebno (če se le da) strokovno ustrezno interpretirati, pa je nedvoumno dejstvo, da imajo klapavice (tako sredozemske, kot užitne) velik gospodarski pomen.

Marikultura - vzreja morskih organizmov v kilogramih, Slovenija, 1990 - 2009, letno, vir podatkov Statistični urad RS do leta 2007, od leta 2007 MKGP.

Marikultura - vzreja morskih organizmov v kilogramih, Slovenija, 1990 - 2009, letno, vir podatkov Statistični urad RS do leta 2007, od leta 2007 MKGP.

Užitna klapavica – Mytilus edulis (blue mussel)
Proizvodnja (EU-27) – 175 934 t (2007); 86 % svetovne proizvodnje.
Vrednost (EU-27) – EUR 231 milj. (2007).
Glavne države proizvajalke – Francija, Holandija, Irska, Velika Britanija

Sredozemska klapavica – Mytilus galloprovincialis (Mediterranean mussel)
Proizvodnja (EU-27) – 306 934 t (2007).
Vrednost (EU-27) – EUR 86 milj. (2006).
Glavne države proizvajalke – Španija, Italija

 

Zgodovina vzreje mediteranskih klapavic v Sloveniji

Slovenija je že od nekdaj znana po kakovostnih mediteranskih klapavicah, ki s svojim specifičnim okusom krasijo jedilne liste mnogih priznanih restavracij doma in v tujini.
Z vzrejo klapavic v Sloveniji so prvi zasebniki začeli leta 1981. Klapavice so se vedno gojile na območjih, bogatih s planktonom. Prvi zasebniki oziroma gojitelji klapavic so jih gojili na splavih, kasneje pa na način, ki se uporablja še danes. In sicer s sidri, bojami in vrvmi – klapavice so pričvrščene na vrvi, ki navpično padajo v vodo s fiksne ali plavajoče strukture. Ta tehnika je primerna za morja s šibkim plimovanjem, kot je Sredozemsko, z razvojem gojenja klapavic na odprtem morju pa se začenja uporabljati tudi v Atlantskem oceanu, na primer v Franciji, na Irskem in v Belgiji. Pobiranje se opravi z ločevanjem klapavic ene od druge, potem ko je bila vrv potegnjena iz vode. Seme so nabirali s prikolicami in gajbicami, včasih pa tudi po lukah, če jih je primanjkovalo.
Klapavice rastejo povsod po Jadranu, v največjih količinah tam, kjer so izviri sladke vode in tam so tudi najboljše in najbolj čiste.

V Sloveniji so se pričeli z gojenjem klapavic ukvarjati v začetku 80 – ih let prejšnjega stoletja v ribolovnem rezervatu Piranskega zaliva. Prvi so pričeli z gojenjem v tedanji »Drogi Portorož«, (TOZD Riba), kasneje so se z gojenjem klapavic ukvarjali tudi številni privatniki (ga. Breda Marinček, g. Milan Jakopič, g. Erjavec, g. Stopar, g.Vlado Požar, g.Rojc Jože, g.Troha Bojan ...) ter podjetje Mariva Portorož. Gojenje klapavic so razširili tudi na Strunjanski zaliv in zaliv Svetega Jerneja. Že takrat je bila uporabljena tehnologija gojenja plavajočih linij, ki se uporablja pri nas še danes. Sodobnejši so plovci, izdelani iz umetnih mas ter boljše vrvi in mreže za gojenje školjk. Večina školjkarjev je tudi že opremljenih s tehnologijo za strojno čiščenje školjk na plovilu.

Klapavice gojijo pri nas v Piranskem in Strunjanskem zalivu ter ob meji z Italijo -Debelem rtiču.

Gojitveno območja urejajo sledeče uredbe:
1.    Uredba o koncesiji za gojenje školjk na I., II. in III. parceli gojitvenega območja Sečovlje, Ur.l. RS, št. 97/2004
2.    Uredba o koncesiji za gojenje školjk na IV., V., VI., VII., VIII., X., XII., XIII. in XIV. parceli gojitvenega območja Sečovlje, Ur.l. RS, št. 117/2005
3.    Uredba o koncesiji za gojenje školjk na I., II., III., IV., V. in VI. parceli gojitvenega območja Strunjan, Ur.l. RS, št. 38/2008
4.    Uredba o koncesiji za gojenje školjk na I., II. in III. parceli gojitvenega območja Debeli rtič, Ur.l. RS, št. 53/2005